Bolezen – kaj jo povzroča?
Je bolezen posledica prodora zunanjih elementov – virusov in bakterij – v tkivo ali so za propadanje tkiva krivi tudi drugi vzroki?
Je za uspešno obravnavo dovolj uničenje zunanjih povzročiteljev ali je na bolezen treba gledati globlje?
Pojmovanje bolezni
Sama menim, da začetni vzrok bolezni niso klice in da bolezen povzročajo zastrupitve, posledica katerih je okvara celic. Slednje omogoča razmnoževanje in nasilno delovanje klic. Klice so preprosti, vedno prisotni spremljevalci, ki se razmnožujejo samo v bolnem organizmu. Bolezen ni kapitulacija pred mračnimi silami propadanja in smrti; je tudi in predvsem boj za dobro počutje. Tudi bolečina, pa naj se je še tako branimo, ima koristno nalogo. Tako nas narava namreč opozarja na poškodbe organizma in na dejstvo, da moramo počivati, se ustaviti in nekaj bistveno spremeniti.
Medtem ko se zdi, da večina ljudi smatra bolezen in telesno propadanje kot naravno posledico zrele dobe, sama menim, da je posledica nenaravnih navad in prehrane, v kateri je preveč kalorij in poživljajočih pripravkov.
Zato je pri obravnavi in posvetovanju treba upoštevati človekovo fiziološko zgradbo in njegovo življenjsko okolje.
Čas je, da pojmovanje bolezni razširimo in zdravljenje zastavimo na podlagi teorije, ki je širša od Pasteurjeve.
Bolezen kot posledica nenaravnih navad in prehrane
Žal se v današnjem času premalo zavedamo, da skoraj vse slabe navade pridobimo zaradi želje po stimulaciji. To pomeni, da telo avtomatsko zahteva to, kar mu lahko ponudi trenutno olajšanje in tako za kratek čas zakrije znake utrujenosti in depresije. Nekateri v ta namen pojejo dosti soli, drugi velikanske količine mesa, ki ga poplaknejo z močno kavo, tretji pa sladkor in slaščice. Vse od naštetega je za organizem škodljivo.
Če takšni osebi prepovemo poživila, se počuti slabo in pobito, toda sčasoma telo sprejme novo dieto in začne izločati strupene odpadne snovi. Žal mnogi ljudje ne računajo na to nujno obdobje navajanja in pridejo do sklepa, da jim sprememba prehrane zaradi slabšega počutja ne ustreza. Do olajšanja želijo priti v trenutku, zato se vrnejo k starim navadam.
Nikoli nisem svetovala pacientu, kako naj se navadi na artritis, astmo, čir ali migreno, ampak sem ponudila navodila, kako naj se teh neravnovesij reši za vedno. Menim namreč, da neustrezna prehrana izzove bolezni, ustrezna prehrana pa jih lahko odpravlja. Kljub napredku tehničnega znanja in milijardah, porabljenih za medicinske programe in laboratorijske teste, človeški rod hira, bolnišnice in domovi so polni bolnikov; preučevanje tveganih medikamentov je očitno še vedno nezadostno.
Bolezen kot posledica stranskih učinkov zdravil
V svoji praksi beležim ogromno izkušenj ljudi, ki potrjujejo škodljive učinke zdravil. Eno izmed takih razvpitih zdravil je penicilin ‒ zelo močno in učinkovito sredstvo za obravnavo infekcij, ki jih povzročijo stafilokoki. Kadar se ga kot zdravilo predpisuje pri vročini in infekcijah dihalnih poti, lahko učinkuje kot strup in izzove močne alergije. Velika nevarnost pri večini antibiotikov je namreč prepogosta uporaba, saj je nanje občutljivih vse več ljudi. Velike molekule v antibiotikih težijo k tvorjenju antigenov z beljakovinami in ko se to zgodi, v telesu nastanejo protitelesa. Če v tem trenutku dobimo drugo injekcijo penicilina, sledi reakcija ob stiku penicilina s protitelesi v celicah. Preobčutljiva oseba doživi alergično reakcijo v obliki razdražene kože, v hujših primerih pa je lahko smrtonosna zaradi anafilaktičnega šoka, saj penicilin energično stimulira endokrine žleze (navadno se najhitreje odzovejo nadledvične žleze). Zaradi nenaravnega pristopa se pojavijo neravnovesja tudi v drugih telesnih sokovih.
Sorodno področje je človeško navdušenje nad sintetičnimi vitamini, kot da bi lahko »tabletke« obnovile delovanja telesa, čeprav dejansko le povečujejo dobiček proizvajalcev in pretvarjajo ordinacije v trgovine za tovrstne izdelke
